Evropska unija Ukrajini obljubila več kot deset milijard evrov za obnovo

Na konferenci v Rimu je italijanska premierka Giorgia Meloni dejala: "Naložba v Ukrajino je naložba v nas same, saj zadeva vsakega od nas, zato moramo biti ponosni na rezultat, ki ga danes dosegamo vsi skupaj. (...) Z današnjo konferenco smo skupaj sprejeli zaveze za več kot deset milijard evrov."

Prepričana je, da je treba Ukrajini pomagati pri obrambi, pri prizadevanjih za mir, pa tudi pri obnovi tistega, kar je bilo uničeno. Ob tem je še poudarila, da je treba zagotoviti, da Rusija ne bo imela nikakršnih koristi od prizadevanj za obnovo Ukrajine, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem na konferenci napovedala nov sklad EU za obnovo Ukrajine. "Ukrajini bomo vedno stali ob strani, dokler bo to potrebno. Zdaj lahko Ukrajina bolj kot kdaj koli prej računa na Evropo. Naša solidarnost se nadaljuje na vseh področjih: vojaškem, finančnem in političnem," je dejala.

Tudi von der Leyen je povedala, da bodo današnje obljube omogočile več kot deset milijard evrov naložb za obnovo Ukrajine. "Zagotovili bomo tudi, da bo Ukrajina še naprej prejemala podporo do leta 2028 in pozneje, ko bo začel veljati novi evropski proračun. Še posebej sem vesela, da lahko najavim Evropski sklad za obnovo Ukrajine," je dodala.

Kot so danes sporočili v Bruslju, bo EU za obnovo Ukrajine namenila 2,3 milijarde evrov, kar je na dogodku tudi napovedala von der Leyen. "S podpisom sporazumov v vrednosti 2,3 milijarde evrov želimo sprostiti do deset milijard evrov naložb za obnovo," je povedala in dodala, da gre za "solidarnost z dejanji".

"Obnova Ukrajine bo zahtevala ogromno in trajno prizadevanje mednarodne skupnosti, sorazmerno z obsegom uničenja," pa je na konferenci dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Poudaril je, da mora obnova temeljiti na pravičnosti in da bi morala zanjo potemtakem plačati Rusija.

"Rusija bo morala odgovarjati za uničenje, ki ga je povzročila, agresor pa bo moral prevzeti odgovornost za obnovo tistega, kar je skušal uničiti," je dejal.

Zelenski je v govoru ponovil, da obsežni ruski napadi kažejo, da Moskva ni zainteresirana za končanje vojne. "Putin je zavrnil vsak osnutek predloga za mir. (...) Putin želi, da naši ljudje zapustijo Ukrajino, da trpijo in da se uničijo njihove hiše, domovi, šole, bolnišnice," je povedal. Prav tako je zaveznice znova pozval k okrepitvi naložb za obrambo Ukrajine.

Konference se udeležuje tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je Washington in predsednika ZDA Donalda Trumpa pozval, naj pri vprašanju ohranjanja podpore za Ukrajino ostanejo na strani Evrope. "Ostanite z nami in ostanite z Evropejci, smo na isti strani in si prizadevamo za stabilen politični red v tem svetu," je dejal.

Washington se je nedavno odločil ustaviti določene pošiljke vojaške pomoči Kijevu zaradi skrbi, da so se zaloge tega ameriškega orožja preveč zmanjšale. Kmalu zatem je Trump napovedal, da bo njegova država Ukrajini zagotovila dodatno orožje. Podrobnosti ni podal, je pa dejal, da bo šlo predvsem za obrambno pomoč.

Merz je zagotovil še, da je podporo EU Ukrajini neomajna in spomnil, da pripravljajo nov paket sankcij proti Rusiji. "Samo ena država članica se s tem ne strinja. Pozivam Slovaško in njenega premierja, naj umakneta nasprotovanje," je dejal glede slovaškega premierja Roberta Fica, ki je znan po proruskih stališčih.

Konferenca o okrevanju in obnovi Ukrajine bo v Rimu potekala tudi v petek, na njej pa po napovedih sodeluje okrog 15 voditeljev držav. Konference se udeležujejo tudi predstavniki mednarodnih organizacij, mednarodnih finančnih institucij ter zasebnega sektorja.

V Kijevu nove smrtne žrtve ruskih napadov

Medtem je Rusija ponoči izvedla nov obsežnejši napad na Ukrajino, zlasti na prestolnico Kijev z okolico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Obsežen nočni napad na kijevsko regijo je trajal skoraj 10 ur. Sovražnik je proti miroljubnim naseljem uporabil bojne drone in rakete," je na Telegramu zapisal vodja kijevske regionalne vojaške uprave Mikola Kalašnik.

Po navedbah oblasti v Kijevu sta bili v napadu ubiti dve osebi, najmanj 13 je ranjenih. Kijevski župan Vitalij Kličko je povedal še, da so padajoči ostanki raket in dronov povzročili več požarov in poškodovali več stavb v različnih okrožjih v prestolnici.

Trije ljudje so bili ranjeni tudi v ruskih napadih v delno zasedeni regiji Herson na jugu Ukrajine, je sporočila tamkajšnja regionalna vojaška uprava.

Junija je bilo v Ukrajini ubitih 232 civilistov, ranjenih pa 1.343, kar je po navedbah misije ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini skupno največje število od aprila 2022. Število smrtnih žrtev med civilisti je bilo obenem junija najvišje v skoraj letu dni, je po poročanju tujih tiskovnih agencij še javila misija. Porast števila žrtev sovpada z desetkratnim povečanjem števila ruskih zračnih napadov na Ukrajino.

Tarča ukrajinskega napada je bila tudi Rusija. Po navedbah guvernerja obmejne regije Belgorod Vjačeslava Gladkova je ukrajinska vojska obstreljevala mesto Šebekino v regiji, pri čemer je bila ubita ženska, en moški pa je bil ranjen, navaja ruska tiskovna agencija Tass.